Čeprav florentinci, ta sladka pesem iz železnega božičnega repertoarja, nosijo ime po Firencah, je verjetneje, da je sladica francoskega izvora. Najbrž so jih francoski konditorji pripravljali za svojo toskansko žlahto. Večina receptov za florentince vsebuje malo ali skoraj nič moke, zato pa imajo florentinci sladkor, med in ponavadi tudi kar nekaj kandiranega sadja – najbolj markantna je polovička kandirane češnje na sredini. Razen tega so florentinci različno debeli: če želimo tanke, bo treba vse sestavine fino zmleti. No, naši so kompaktnejši, predvsem pa primerni za prehrano LCHF.
V dobro kozico s svetlim dnom damo maslo, sladilo Sukrin in sirup. Kuhamo na majhnem ognju, dokler mešanica ne dobi svetlo rjave barve. Previdno in po kapljicah vlijemo smetano (lahko zelo vzkipi) in kuhamo še kakih pet minut, da se sladilo res raztopi in da se mešanica nekoliko zgosti.
Med kuhanjem si pripravimo suhe sestavine. V tem receptu smo uporabili sesekljane oreščke: za florentince lepše oblike, uporabimo nalistane, pa tudi kandirano limono potem narežemo res na fine koščke.
Mešanico suhih sestavin (kokosova moka, oreščki, kandirane limone, začimbe) in vaniljo umešamo v kozico. Dobro premešamo in kuhamo ravno še toliko, da se masa lepo poveže.
Na pekač položimo papir za peko in z žličko (ali dvema) naredimo kupčke, ki naj bodo vsaj poldrugi centimeter vsaksebi. Pečemo jih približno 10 minut pri 180 °C.
Ko so keksi ohlajeni, pripravimo obliv. Na vodni kopeli ali v mikrovalovki raztopimo čokolado in maslo ter mešanici na koncu segrevanja dodamo še rum in sirup. Florentince pomakamo v čokoladni obliv s spodnjo stranjo in jih zložimo na mrežico (ali nazaj na papir za peko). Ohladimo in hranimo v dobri škatli za piškote.